Fairytale or reality show?

Veliko jih je

neškodljivih

zgolj z namenom ugajati.

Prijateljem.

Tiste druge, za katere mislimo, da škodijo,

pa se začuda ne zdijo več pomembne.

Narediti sedmino ali veselico,

da se vsem opravičim?

Laži

shranjene

na Filmu.

Hvala predragim Prijateljem.

In srečno

v naslednji vojni.

In linki na prejjšnjih objavah so čis mim.

Ma kar bo, pa bo, če bo le te zmešnjave enkrat konc.

In če bo ena pravljična ljubezen dobila materialno podlago, bo tudi prav.

Jaz bom mela pa novo televizijo.

Kdo ve kakšna sintaktična, programska, matematična, whatever napaka je kriva, da tudi slike ne grejo na tale blog, kljub nekajkratnim poskusom. In Explorerja ne morem naložit, vse ostalo pa itak počas dela.

Če koga zanima, lahko nekaj slik pogleda v moji galeriji na deviantart-u:

in na 3delavnici:

Nove v prihodnjih dneh.
Lep dan želim!
Mojca

Rada bi nov televizor. V starem se mi izrisujejo čudne slike, ki na momente vlečejo na kolibrija. Tudi če je izklopljen, je tam. Prav lepo obarvan. Tudi par prjatlov ga je vidlo. Čeprav mama ga pa ne vidi. Mogoče ma ta moj kolibri ipak filter čez.

In ta moj televizor vleče sam 16 kanalov, kar je za moj lačen um absolutno premalo. In sploh mam prazno steno, k prov kliče po novem LCD-ju.

In če bo sreča mila (in vi prijazno odglasujete-z registracijo vred bo to nekaj klikov), vam bom naslednjih nekaj let pošiljala hvaležne impulze v … eter?

In tale moj blog dobi nadaljevanja, čim se vrnem, naredim nemške naloge,zamenjam akumulator in formatiram disk. Pa še kej bi se našlo.

Aja, link.

Evo:

Prosim

najlažjo rešitev:

kako dodam števec na moj blog?

Dosedanje rešitve niso rodile pričakovanih rezultatov.

Kakšna duša, ki je pripravljena pomagat?

Hvala.

Res je

iluzija

Ljubezen

instalirana

Se slišimo?

Z Ljubeznijo

pa bo že šlo

stran.

Da bo prostor

za drugam.

Prižgem cigareto.

Kot tolikokrat poprej, toliko let.

In če vsakem vdihu posvetim toliko časa,

kot ga posvetim vsaki misli, ki pride mimo,

vidim

… da ne rabim tega sranja.

Upam, da se mu izide. Že zaradi tega, ker si upa postaviti na kocko svojo priljubljenost in priljubljenost vlade, za katero ve, da je (tudi) grešila. Tako kot vsaka.

Vsekakor pogumna in optimistična poteza. In vedeli bomo, na čem smo. In mogoče je ta kriza znak, da se začnemo pogovarjat. Že lep čas v teh političnih debatah nisem zasledila toliko čustev, nasmehov in dobrih misli. In to šteje.

Sčasoma se bomo vsi naučili. Tudi napačne izbire bomo prebolevali hitreje. Sprejemanje, odločanje in odgovornost pa so prav tako pojmi, ki morajo biti stalnica v našem razmišljanju.

Pravkar sem slišala zanimivo debato na POP-u, kjer so razpravljali o tem, ali naj vlada ostane, ali jo je potrebno zamenjat.

Je najbrž res nesmiselno, da se spustimo v predvolilno kuhinjo (meni izlet tja ne bi ravno škodoval) tik pred prevzemom predsedovanja Evropski uniji. Bi volitve speljali na brzino, porabili ogromno časa in denarja, ko pa potrebujemo homogeno in sinhronizirano ekipo. Zdaj.

In jo imamo. In imamo novega predsednika, ki obljublja. Mogoče ne bi škodil rahel pretres stanja in mogoče kakšna menjava v ministrskih vrstah. In posluh za Predsednikove besede. Mogoče je tu rešitev. Vidim gospoda Türka kot mirnega človeka. Ki združuje. Mogoče ga je v teh trenutkih potrebno poslušati.

In z nekajminutne razdalje pa se zdi ta naša vladna kriza prav smešna